Razvezani, zapuščeni imajo dragoceno mesto v Cerkvi. Že vse od leta 2003 jih spremlja skupnost Srce, kjer se počutijo sprejete, spremljane v vseh preizkušnjah in kjer lahko skupaj prehodijo zahtevno pot po razvezi. V Družinski katehezi je pričevala Marija Cigoj, ki jo je mož zapustil po 25 letih zakona. Zaupala nam je, s kakšnimi stiskami se je srečevala in kaj je našla v skupnosti Srce. Z nami je bil tudi duhovni spremljevalec skupnosti p. Ivan Platovnjak.
Razvezani, zapuščeni imajo dragoceno mesto v Cerkvi. Že vse od leta 2003 jih spremlja skupnost Srce, kjer se počutijo sprejete, spremljane v vseh preizkušnjah in kjer lahko skupaj prehodijo zahtevno pot po razvezi. V Družinski katehezi je pričevala Marija Cigoj, ki jo je mož zapustil po 25 letih zakona. Zaupala nam je, s kakšnimi stiskami se je srečevala in kaj je našla v skupnosti Srce. Z nami je bil tudi duhovni spremljevalec skupnosti p. Ivan Platovnjak.
Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
Med nami živi veliko ljudi, tudi kristjanov, ki so doživeli bolečo izkušnjo ločitve oz. razveze. Zgodile so se rane, ki se težko zacelijo. Zato je Katoliška Cerkev, natančneje patri jezuiti, že pred leti pristopila k njim in jim ponudila prostor ter način pomoči. Tako je nastala Skupnost razvezanih v Cerkvi oz. skupnost SRCE. V soboto so v sodelovanju z Uradom za družino pripravili že šesto Vseslovensko srečanje z naslovom Povrniti dostojanstvo o po ločitvi. Naši gostji sta bili Natalie in Marija.
Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
Razvezani, zapuščeni imajo dragoceno mesto v Cerkvi. Že vse od leta 2003 jih spremlja skupnost Srce, kjer se počutijo sprejete, spremljane v vseh preizkušnjah in kjer lahko skupaj prehodijo zahtevno pot po razvezi. V Družinski katehezi je pričevala Marija Cigoj, ki jo je mož zapustil po 25 letih zakona. Zaupala nam je, s kakšnimi stiskami se je srečevala in kaj je našla v skupnosti Srce. Z nami je bil tudi duhovni spremljevalec skupnosti p. Ivan Platovnjak.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.